PiNA je bila ustanovljena leta 1998 na pobudo Zavoda za odprto družbo.
Poslanstvo, ki so ga ustanovni člani takrat zapisali v statut društva, je široko in daljnosežno zastavljeno, v njem so navedene tudi vrednote društva. Te so med drugim: skrbeti za množičnost in popularizacijo kulturne, izobraževalne, okoljske, raziskovalne in računalniške dejavnosti; spodbujati vrednote in razvijati vrline, ki bogatijo osebnost; spodbujati družbeno odgovorne prakse na področju okolja in trajnostne vzorce vedenja. Razumevanje tega poslanstva in njegovo uresničevanje sta se v več kot petnajstletnem delovanju organsko spreminjala glede na zaznane potrebe v okolju in aktualne družbene tematike.
V prvem obdobju delovanja so bile dejavnosti naravnane predvsem v zagotavljanje dostopa do interneta kot enega izmed predpogojev za razvoj odprte družbe.
Leta 1998 je PiNA odprla prvo spletno kavarno v Sloveniji. V letu 2004 je njeno dejavnost preselila v nov prostor na Kidričevi 43, znan kot eKavarna. Vanjo je bil umeščen tudi prireditveni prostor, v katerem od takrat redno potekajo dogodki. Prostor je postal referenčna točka za področje kulturnih dejavnosti v mestu; ljudje, ki so se srečevali v kavarni, so začeli oblikovati različne projekte, PiNA pa je postala platforma, s katero lahko posamezniki in organizacije izpeljejo svoje projekte.
V tem obdobju je PiNA delovala po konceptu odprte hiše, pri katerem organizacija predstavlja samo okvir in podporo za dejavnosti, ki jih predlagajo in izvajajo uporabniki.
Hkrati je PiNA skupaj s Kiblo iz Maribora in Ljudmilo iz Ljubljane tvorila osnovo za to, kar je danes poznano kot mreža multimedijskih centrov Slovenije. Pridobila je status mladinskega centra in s tem povezano redno izvajanje dejavnosti na področju mladine. Leta 2008 je PiNA doživela temeljito prenovo. Potrebe v družbi so se spreminjale, in medtem ko so bili na področju razvoja informacijske družbe narejeni veliki koraki, so se pojavljale potrebe na drugih področjih. Vodenje organizacije je prevzela trenutna ekipa z načrtom prenove, ki je trajala dve leti. Imeli smo vizijo organizacije, ki deluje na profesionalni ravni in lahko zagotavlja kvalitetne storitve za uporabnike.
Delovanje PiNE in sektorja NVO nasploh smo začeli dojemati kot katalizator družbenega napredka.
Verjamemo, da lahko zaradi stika s terenom, zaupanja, ki smo ga pridobili z leti, svoje sposobnosti interdisciplinarnega delovanja in povezovanja z drugimi sektorji ter fleksibilnosti, prispevamo k reševanju družbenih problematik in hkrati pospešimo odziv nanje. Na podlagi dediščine organizacije smo razvili koncept, sestavljen iz različnih programov, ki se medsebojno prepletajo in dopolnjujejo. Znotraj programov razvijamo dejavnosti in specifične projekte, se povezujemo z drugimi ključnimi akterji, spodbujamo aktivno soudeležbo civilne družbe in zapolnjujemo prazna mesta z manjkajočo vsebino. PiNA je v tem obdobju začela razvijati lastno multimedijsko produkcijo in izvajati mednarodne projekte. Rast dejavnosti je bila izjemna, z njo pa je povezana tudi rast števila sodelavcev. S povečanjem obsega projektov smo prišli v stik in začeli sodelovati z velikim številom nevladnih organizacij, pa tudi javnih inštitucij iz regije ter z mediji. Postali smo prepoznavni kot ena izmed referenčnih NVO v regiji.
Danes je PiNA dosegla in v nekaterih pogledih presegla vizijo, ki si jo je kot organizacija zastavila v preteklosti.
Programe informiranja, svetovanja in mentoriranja dopolnjujemo s stalno povezanostjo s ključnimi deležniki preko uradne spletne strani, socialnih omrežij in e-obvestil. Izvajamo kvalitetne in inovativne projekte v različnih programih, ki jih razvijamo skupaj z lokalnimi, regionalnimi, čezmejnimi partnerji in partnerji iz drugih držav Evrope in sveta. Vključeni smo v različne mreže in pobude na nacionalni ravni ter imamo status delovanja v javnem interesu. Naši projekti in program nastajajo s podporo programov Erasmus+, Evropa za državljane, Ustvarjalna Evropa, Evropskega socialnega sklada, neposrednih razpisov Evropske komisije, Norveškega finančnega mehanizma, Ameriške ambasade in fundacije Anne Lindh. Pomemben del svojih prihodkov ustvarjamo na trgu, s storitvami izobraževanja za druge organizacije in inštitucije, in s tem zagotavljamo stabilnost ter manjšo odvisnost od razpisnih virov.
Razvoj smo dosegli z lastnim delom, pri čemer smo veliko ljudi in organizacij motivirali že samo z idejo, da lahko delo v tretjem sektorju poteka na profesionalni in tako kvalitetni ravni. Verjamemo namreč, da ima sektor NVO še veliko neizkoriščenih potencialov, kot ena večjih in uspešnejših NVO v regiji pa vidimo podpiranje njegovega razvoja kot del svojega poslanstva.