Morda mu zato vojaški besednjak tudi pritiče. Skupina umetnikov in kulturnih producentov, ki ga je zagnala, kuje zavezništvo z Obalnimi galerijami Piran in zaseda razstavišče Monfort. Predstavlja dela, ki jih je v zadnjih letih producirala koprska PiNA, in katerih avtorji so tudi člani te iste skupine, hkrati pa program festivala ponuja invaziji del ostalih osrednjih slovenskih producentov intermedijskih del.
Invazija, ki jo ob prvi asociaciji povezujemo z vdorom sovražnih sil, nenazadnje temelji na nekaterih še preveč očitnih dejstvih današnjega časa, z nekaterimi od njih v odnos stopa tudi tokratni IZIS.
Res je, da bo IZIS vdrl v Monfort, kakor je tudi res, da bo šlo za prvo scela intermedijsko pregledno razstavo v njem. Za prikaz umetniške prakse, ki iz tehnološke invazije in najnovejših znanstvenih odkritjih snuje svoja orodja. Nekaj, kar za umetnost na splošno najbrž ni nič posebno novega, a ob soočanju z njenimi bolj klasičnimi oblikami, vsakokrat vsaj delno pionirskega. Prav tako je res, da bo IZIS vdor v vrhunec turistične sezone, v čas zloglasnega in dobrodošlega vdora turistov. V kraj, kjer stava na obmorski blišč zelo nazorno pokaže, da morda bližina angleških invade in invest, ni povsem naključna.
In da je morda odgovor na strah zbujajoče parole o ogroženosti, o invazijah in njenih posledicah – od najbolj volatilnih oblik kapitala, do vznika najbolj rudimentarnih zidov – invazija sama. Invazija kot branik, ki naj nezadržno vdiranje sprejme, ki naj ob sodobnem vrvežu in zmedi, kot osnovnim občutenjem našega časa, ta čas premisli, ponudi zaznavi. Se vpraša: kaj je naše, kaj napadeno, kaj braniti, katera meja mišljenja in zaznave je ta, ki to občutenje poraja? In ali lahko umetnost na sebi lasten način odgovarja dejanskim in namišljenim grožnjam, ali jih lahko, če ob njej postanemo, če vdre, premeri in ponudi neko drugačno značilnost časa. Ali pa vsaj zavedanje, da ni naša zmdenost nič manjša, kot tista, ki jo evocira več kot sto let stara pesem Konstantina Kavafisa V pričakovanju barbarov in ki se v prevodu Cirila Berglesa konča z verzoma:
»Kaj bo zdaj z nami, brez barbarov?
Navsezadnje, ti bi lahko bili neka rešitev.«
Neka rešitev je za IZIS Invazija,
Vabljeni in vabljene, da se ji pridružite,
Programska ekipa festivala IZIS
PROGRAM INSTALACIJ:
5. julij – 26. julij 2019:
Saša Spačal, Matic Potočnik: Liminoid (Ljudmila, zavod projekt Atol, 2013)
Pripraviš me, razpršiš.
Glede na ta gledan jaz,
tolikšno odrekanje sebi,
samo
razblinjenje,
ki preiti, se prek,
in vse nove vezi.
Robertina Šebjanič, Aleš Hieng – Zergon, Ida Hiršelfelder: Časovni zamik/Kemobrionični vrt (Ljudmila, Zavod Projekt Atol, 2015)
Zunaj dosega, ob nezaznavnih postanem.
Samozdruževalne strukture, njih piš.
Tu vdre njihov čas, videti drug jaz.
Tilen Sepič: Svetlobni oscilator (Ljudmila, zavod projekt Atol, Svetlobna gverila, 2016)
Zgolj iz kroženja.
Utrip-odblesk,
tresljaj-zven.
In tudi odgovor
objektu-meni.
Vpijoč vidim
svojo senco
bleščati – peti.
Marko Vivoda, Karlo Hmeljak, Luka Frelih: Rear (PiNA, 2016)
Pognana črta gravira,
Vse bolj konture nekoga,
Iz risa črk te izčrta,
da zrcalno komaj zaznavno
Utripanje. Da odreveni.
2. avgust – 23. avgust 2019:
Gašper Milkovič Biloslav, Mitja Cerkvenik, Marko Turkuš, Marko Vivoda: Radia (PiNA, 2019)
Posledic sevanja informiranja
ne vtiskuje telo, nedostopno.
A jih zdaj mrežnica, ne
posredno
uobliči zame.
Stran22: Soap Opera (K01 M04 J01) (Svetlobna Gverila, Stran22, 2019)
V pretakajočo opno,
varno v njenem čudu,
hlepeče po tolikšni
lepoti, tako krhki
utvari, ko poči.
Andrej Koruza, Jan Krmelj, Gašper Torkar, Nika Erjavec (DivinaMimesis): Niti sled (PiNA, 2017)
»Življenje moramo živeti kot skrivnost. Neirekljivo,
neizrečeno. Skomunicirano skozi nesporazum,
neizpovedano. Tam je svoboda:
ne pušča niti sledi.«
Jan Krmelj
Miha Erjavec: Nano-grafiti (KIBLA)
Invazija vse manjšega.
Spot, tag, stop …
Golim očem rob,
zadati udarec meri,
ki kot edina –
šepniti: ti nisi vsa.
Produkcija: PiNA
Koprodukcija: Obalne Galerije Piran, Društvo Ljudmila, zavod projekt Atol, Svetlobna Gverila, Prostorož, Zavod Sploh, KID KIBLA, DDT
Sofinanciranje: ESRR, Ministrstvo za kulturo RS, Občina Piran, JSKD, M.C.Ruk
Medijski sponzor: Radio Študent
