Projekt izziv visoke stopnje brezposelnosti med mladimi povezuje z izzivom nizke stopnje zaposlenosti v nevladnem sektorju v Sloveniji preko družbenih inovacij. V mnogih evropskih državah, predvsem na jugu in jugovzhodu Evrope, se univerzitetni diplomanti namreč srečujejo s težavami najti ustrezno in kakovostno zaposlitev. To še posebej velja za diplomante družbenih znanosti in humanističnih ved.
Slovenija pri tem ni izjema. Podatki statističnega urada Republike Slovenije kažejo, da okoli 14 % vseh diplomantov tercialnega izobraževanja diplomira iz področja umetnosti in humanistike oziroma družbenih ved. Mednarodna študija Fundacije Generation Europe pa je na drugi strani pokazala, da je manj kot tretjina mladih, ki so bili anketirani, verjela, da so v šoli oziroma na fakulteti pridobili zahtevane delovne veščine.
Trenutne okoliščine v Sloveniji pomenijo ogromno izgubo človeškega potenciala in neizkoriščene priložnosti za večji prispevek k družbenim spremembam.
Vid Tratnik, predsednik PiNE, je poudaril, da bodo družbene inovacije zelo pomembna tema v naslednjih desetletjih, „saj bo ključnega pomena, kako se bomo kot družba prilagajali na nove izzive, ki nam jih prinaša čas.“ Ob tem je dodal, da želijo s projektom „vzpostaviti sisteme za izobraževanje družboslovcev na področju projektnega dela in usmeriti njihovo delo v družbene spremembe. Te mlade vidimo kot nosilce družbenih sprememb, ki imajo potencial tako za nevladni kot tudi javni sektor, bistveno pa je, da krepimo njihove kompetence za uspešno realizacijo teh potencialov.“
Olav Berstad, veleposlanik z norveškega veleposlaništva v Budimpešti, je ob tej priložnosti povedal, da vidi dodano vrednost predvsem v medsebojnem in čezmejnem povezovanju, tako organizacij kot tudi projektov, pri čemer igra Sklad Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma za zaposlovanje mladih veliko vlogo v boju proti brezposelnosti mladih.
Dve pobudi, namenjeni študentom, ki bi želeli ob študiju pridobiti praktične izkušnje in izboljšati svojo zaposljivost, že obstajata – Po kreativni poti do znanja in Študentski inovativni projekti za družbeno korist, ki ju je predstavila Irena Kuntarič Hribar, direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. „Ti projekti imajo svojo dušo, in to zato, ker se v njih vključujejo študenti in profesorji oziroma mentorji, ki to želijo početi. Zato imamo rezultate na teh projektih.“ Dodala je še, da upa, da se bo družbeno inoviranje pojavilo tudi v naslednji perspektivi.
V središču dejavnosti nevladnih organizacij so potrebe in želje posameznikov. Zahvaljujoč njihovemu razumevanju družbenih skupin, lahko nevladne organizacije hitro opredelijo in naslovijo družbene izzive ter razvijejo izvedljive rešitve in izvedejo družbene inovacije.
Erika Lenčič Stojanovič, vodja Službe za nevladne organizacije na Ministrstvu za javno upravo je povedala, da država „vidi nevladni sektor kot tisto polje, ki pomaga posamezniku priti na trg dela in kot tisti sektor, ki zapolnjuje vrzeli tam, kjer za gospodarstvo področje še ni zanimivo. Potrebujemo pa stabilen sektor, stabilne in kakovostne storitve in teritorialno pokritost.“
Kaja Cunk, strokovna sodelavka PiNE in vodja projeka Social Innovators je za konec predstavila aktivnosti štiriletnega projekta, ki ga vodimo s partnerji iz Norveške, Hrvaške in Bolgarije. Z namenom izboljšanja zaposljivosti študentov družboslovnih smeri bomo v sklopu projekta razvili izobraževalni modul, točkovan s 5 kreditnimi točkami, ki se bo lahko izvajal bodisi na fakultetah bodisi kot poletna šola ali pa v izvedbi nevladnih organizacij. Komplementarno temu bomo razvili tudi model mesečnih praks v nevladnih organizacijah in odprli co-working prostore za generiranje konkretnih idej za projekte in pobude z družbenim učinkom ter potencialom za ustvarjanje novih delovnih mest. Ob tem je dodala, „da je zelo težko priti do mladih kadrov, ki pri nas želijo razvijati svoja znanja, ki jih pridobijo v sklopu univerze. Po drugi strani pa je nevladni sektor čudovit poligon za nekoga, ki študira in odkriva ter razvija svoje talente in delovne interese.“
Za reševanje družbenih izzivov 21. stoletja bo Slovenija potrebovala generacijo izobraženih, usposobljenih in inovativnih posameznikov s široko interdisciplinarno izobrazbo, prepoznavnostjo in sposobnostjo za sodelovanje, spravo in dialog, za kar bodo družbene inovacije ključnega pomena.
