Po osamosvojitvi Slovenije so se pripadnice/-ki narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ kot »nove« manjšine znašle/-i v situaciji neurejenega statusnega in sistemskega položaja. Zaradi nepriznanega statusa uradne manjšinske narodnostne skupnosti, ki bi jim nudil in zagotavljal posebne kolektivne (manjšinske) pravice, se soočajo z dejavniki, ki ovirajo njihovo proaktivno participacijo v procesih odločanja v slovenski družbi in splošno participacijo v javnem življenju. Zato so bile aktivnosti projekta usmerjene v opolnomočenje narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ in njihovih pripadnic/-kov v regiji, ozaveščanje javnosti o problematiki nepriznanih manjšin in njihovih pravic ter v doseganje spremembe institucionalnega okvirja obravnave ciljne skupine na lokalni ravni.
”Dodana vrednost projekta je v premiku odprtih vprašanj iz politično-teoretske ravni na vsakodnevno raven, z obojestranskim reševanjem konkretnih življenjskih vprašanj, vezanih na narodno pripadnost, ter preko tega sprožitev politične zavesti med večinsko in manjšinsko populacijo, ki vodi do konsenza, potrebnega za rešitev odprtih vprašanj položaja v Ustavo RS nezapisanih manjšin,” je dejala Mirna BUIĆ, vodja projekta.
Osnova nadaljnjim projektnim korakom je bila izvedba usposabljanja za trenerje in delavnic za uporabnice/-ke interaktivne oblike gledališča iz Brazilije, t. i. gledališča zatiranih oz. gledališča družbenih sprememb, na podlagi katerega so v nekaterih državah sprejeli zakone ali njihove spremembe (Kanada, Brazilija, Velika Britanija). Skupina 12 usposobljenih posameznic/-kov je nato izvedla devet uprizoritev gledališke predstave ENA.KOST s prizori življenjskih situacij zatiranja, diskriminacije in drugih težav, s katerimi se pripadnice/-ki manjšin soočajo vsakodnevno, zbrano občinstvo (skupaj si je predstave ogledalo preko 300 obiskovalk/-cev) pa je predlagalo inovativne rešitve njihovih problemov.
V okviru brezplačne pravne pomoči, namenjeni reševanju različnih pravnih težav in primerov diskriminacije ter kršitev pravic na podlagi narodne in verske pripadnosti, se je v sodelovanju s Pravnim centrom za varstvo človekovih pravic, Koper obravnavalo 202 primera pravne pomoči. Pomemben element ozaveščanja je predstavljal brezplačni časopis ŽAR, ki je s svojimi osmimi številkami obravnaval manjšinsko problematiko ter poročal o delovanju ciljne skupine v lokalnem okolju. V okviru projekta pa se je vzpostavilo še Stičišče NVO pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, v sklopu katerega se je izvedlo preko 50 svetovanj in mentorstev na področju prijav na razpise, organizacijske podpore, promocije, itd.
Najpomembnejša in trajnostno naravnana aktivnost pa je bila vzpostavitev delovne skupine za zagovorništvo narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, sestavljena iz predstavnic/-kov manjšinskih NVO, ki neposredno odgovarja na konkretne težave ciljne skupine, opozarja na kršitve njenih pravic in podaja pobude za izboljšavo njenega položaja v regiji. Skupina je zbrala predloge reform na področju kulturnih dejavnosti, financiranja, šolstva in sociale, pripravljata pa se še poročilo o kršitvah pravic in programski dokument delovne skupine. Delovna skupina za zagovorništvo bo s svojim delom nadaljevala v okviru novega Stičišča NVO Istre in Krasa – ISKRE, katerega nosilec je Kulturno izobraževalno društvo PiNA.
PARTNERJI PROJEKTA:
Kulturno izobraževalno društvo PiNA (vodilni partner)
Pravni center za varstvo človekovih pravic, Koper
Akademsko kulturno-umetniško društvo KOLO
Hrvatsko kulturno-umetniško, prosvetno in športno društvo “Istra” Piran
Kulturno društvo Albancev slovenske Istre Iliria
Univerza v Stavangerju, Norveška.
