Za Mitjo je to izkušnja, ki mu bo dala več odprtosti, iznajdljivosti in rešitev za reševanje problemov ter organizacijo različnih projektov. O svoji izkušnji je zapisal:
Kje?
Galicija. Zanimivo ime. Avtonomna pokrajina na severozahodu Španije. Na meji s Portugalsko. Velika za poldrugo Slovenijo. Pokrajina, kjer se konča skoraj 800 kilometrov dolga romarska pot El camino de Santiago. Kamnita, zelena in zelo hribovita. Na nekaterih delih celo gorata, prekrita s snegom. Diametralno nasprotje stereotipne predstave o Španiji z večnim poletjem, soncem ter peščenimi plažami, ki so preplavljene z nemškimi in angleškimi turisti.
Galci. Asociacija z Asteriksom in Obeliksom ni naključna. Povezava s keltsko preteklostjo in načinom življenja je močna. Tradicionalno glasbilo so gaitas, ki jih Slovenci bolj poznamo kot škotske dude. Pulpo je tradicionalna in najbolj znana njihova jed. To je hobotnica, kuhana v slani vodi, narezana na kolobarje, začinjena s papriko in tradicionalnim sirom, tetillo. Galicija je drugačna.
Kje točno?
Ribadavia. Majhno, zaspano srednjeveško mestece ob reki Avia. Obdano s hribi in vinogradi. Približno 60 kilometrov oddaljeno od največjega mesta v Galiciji, Viga. Stanovanje si delim z Alicio iz Francije ter Gianluco iz Italije.
Kaj počnem tu?
V enem stavku: poskušam aktivirati mlade. V mnogih aspektih. Z različnimi aktivnostmi.
Galicijci so gorjanci. Po naravi in karakterju zaprti, nekoliko rezervirani do prišlekov. Tujcev. Kar pomeni, da ni lahko prodreti v lokalni krog ljudi. Tako da je vsaka priprava vsake nove aktivnosti nov izziv.
Kaj točno?
Delam za OMIX (Oficina Municipal de Información Xuvenil), smo tako rekoč mladinska pisarna pod okriljem občine Ribadavia. Poleg klasičnega dela v pisarni, ki vključuje osveževanje informacij na socialnih omrežjih, izdajanje mladinskih izkaznic (tukajšnja verzija European Youth Card-a) ter pomoč Erasmus+ kolegoma (Alicii in Gianluci) pri oblikovanju plakatov za aktivnosti in njihovi izvedbi (včasih priskočim na pomoč pri tečaju angleščine) je moje glavno poslanstvo bolj tehnične narave. Kljub temu, da sem po izobrazbi zgodovinar. Zato kot tonski tehnik pomagam pri izvedbi raznih prireditev in festivalov, ki jih tukaj poleti ne manjka. Izpostavil bi UKPday, največji ukulele festival v Galiciji, ki se je 2. junija odvil tretjič. Prav tako pomagam krajevnemu društvu umetnikov/aktivistov pri izvedbi neodvisnih koncertov alternativne glasbe. Septembra pa bom del ekipe, ki pripravlja 12. edicijo festivala Arteficial in se bo odvil v srednjeveškem delu Ribadavie.
Moja glavna trenutna preokupacija pa je internetni radio, v bistvu podcast na platformi Soundcloud. Je bilo potrebno vložiti precej energije, organizacije ter tudi improvizacije da je ugledal luč sveta. Z dvema objavljenima oddajama in s tretjo v nastajanju lahko rečemo, da je zaživel. Poimenovali smo ga ROOM, kajti dejansko nastaja v improviziranem studiu v eni sobi naše pisarne. Glede na to, da so sredstva zanj omejena (z drugimi besedami, nična) si štejemo to kot velik dosežek. Za celo ekipo! Naslednji korak je razširiti radijsko občinstvo in zagotoviti njegovo delovanje tudi po mojem odhodu.
Izkušnje?
Prispel sem februarja. Odhajam decembra. Skupno 10 mesecev. Lahko rečem, da sem se že do te točke naučil marsikaj.
Komunikacija. Sedaj sem že presegel osnove španščine, kljub temu da sem ob prihodu znal le nekaj španskih besed. In se tukaj govori gallego, ki je precej drugačen od uradne španščine (castellano). Poleg tega lahko sporočamo mnogo stvari neverbalno. Kolikokrat govorimo isti jezik in se ne razumemo?
Stereotipi. Včasih so lahko tako daleč od realnosti, da se lahko resnično vprašaš od kje izvirajo. Španci veljajo za temperamentne, odprte in nadvse prijazne. Galicijci so prijazni. Vendar zelo zaprti. Umirjeni.
Prilagodljivost. Spoznavanje novih ljudi v novem okolju in sodelovanje z njimi tako ali drugače. Pa vseeno imeti pred sabo cilje, ki jih želiš doseči. Ter kako.
Nova znanja in veščine. Tehnična. Komunikacijska. Organizacijska. Nove ideje.
Potovanja. Dvakrat do sedaj v Katalonijo, enkrat od tega v Barcelono. V Galiciji: v Ourense, Vigo, Pontevedra, Lugo. Za odkljukati še A Coruña in Santiago de Compostela. Dvakrat na Portugalsko, enkrat na kratko čez mejo. Drugič v Peniche. Surfat. Vse od tega z vsemi vrstami javnega prevoza. Od katerega manjka le ladja. Z avtom v sosednje dežele Castilla y Leon, Cantabria in Asturias. Španija je velika. In zelo raznolika. Težko dojemljivo za slovensko dušo. Po eni strani pogrešam svoj avto.
Kaj pričakujem od te izkušnje?
Več odprtosti. Več iznajdljivosti. Več rešitev za reševanje problemov in organizacijo raznih projektov. Predvsem pa več pozitivne energije, ki jo želim prenesti v Slovenijo. Največ od vsega pa enkratno življenjsko lekcijo, ki je ne more ponuditi nobena šola.
Več informacij o tem, kaj je projekt prostovoljstva je na voljo tukaj. PiNA Terminal ima za jesen 2018 številne priložnosti za udeležbo na projektih prostovoljstva, mednarodnih usposabljanjih in mladinskih izmenjavah. Spremljajte jih tukaj.
Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.
