Metoda namreč uči, da lahko vizualne elemente uporabimo za opolnomočenje mladih, razvoj kreativnosti, ureditev svojih misli, prikaz ciljev ter za učenje in usposabljanje drugih, tudi če nimamo »talenta« za risanje.
Treningi so večinoma, vsaj mladinskim in nevladnim organizacijam, težje dostopni, zato sta bili Špela Grohar in Alja Gajšek nad možnostjo udeležbe še toliko bolj navdušeni. Trening ni le izpolnil njunih pričakovanj, temveč jih je tudi presegel, pravi Špela in strni še nekaj vtisov: »Trening je potekal v mladinskem centru v Lorci, ki že sam po sebi spodbudi kreativnost. Organizatorji ter trenerja (med njimi tudi slovenka Teja, ki že nekaj let živi v Španiji) so se zelo potrudili, da je 12 udeležencev iz 7 držav ponovno prebudilo željo po risanju. Glavni predmet treninga je bila grafična facilitacija in korak za korakom smo preko različnih in zabavnih tehnik osvajali osnove. Če je bil morda prvi dan pri mnogih še prisoten strah, da nismo dovolj dobri, smo po šestih dneh domov ponosno odšli z lastnimi kreacijami in osnovnimi veščinami risanja. Tu naj poudarim, da ne gre za umetnostno risanje, pač pa za sposobnost, da z nekaj osnovnimi linijami podamo sporočilo v grafični obliki, ki je preprosto in jasno. Seveda pa ima, poleg novo pridobljenega znanja, veliko vrednost tudi medkulturno druženje, ki povezuje in odpira obzorja. In kar je ključno, da po treningu še vedno vsak dan rišemo in je to postalo skoraj tako pomembno kot umivanje zob. Vsekakor sem zelo hvaležna za luštno izkušnjo, novo uporabno veščino in čudovite nove osebice v mojem življenju. Toplo priporočam!«
Alja temu zapisu le prikimava in dodaja: »S treningom smo osvojili osnove enostavnega risanja in obudili tovrstno ustvarjalnost, ki je žal zamrla od osnovnošolskih let dalje in s tem tudi po treningu nadaljujemo, hkrati pa svoje znanje tudi nadgrajujemo.«
